V ponedeljek, 3. februarja, so si nekateri devetošolci v okviru pouka slovenščine in programa za nadarjene učence ogledali gledališko predstavo Deklice ne bi smele igrati nogometa.

Igra se sprva razvija kot napeta detektivka, v kateri poskušajo svojci rekonstruirati nenavadno poznanstvo ponesrečencev. Nova spoznanja o svojcih pa stvari zapletejo, tako da se nam izrišejo psihološki portreti posameznikov.

Besedilo se bolj kot o vzrokih za tragično nesrečo sprašuje o tem, kako dobro v resnici poznamo eni druge, kako dobro svoje najbližje, kako sami sebe? Zakaj takrat, ko ne vemo odgovora, najprej pomislimo na najslabše? Kaj se je zgodilo s pojmi, kot so ljubezen, solidarnost, pomoč, toplina, in zakaj smo lahko osamljeni v prisotnosti najbližjih?

Gledališče se danes razume kot pomemben element na poti odraščanja. Za mlade pogosto predstavlja medij, prek katerega se posreduje določene moralne, etične in družbene norme, spregovori o tabuiranih temah ali pa predstavi velika klasična dela.

Predstavo smo si ogledali v redni produkciji programa Gledališča Koper za abonma Dijaški in izven.

Nuša Lavrič Mahne,

učiteljica slovenščine